Kako in zakaj se je skozi čas spreminjal opis Nezemljanov?

Ko pomislimo na Nezemljane, pomislimo na marsikaj: na nekaj neznanega in zanimivega, na prizore iz filmov, ki smo jih videli, ali na možnost, da v vesolju nismo sami. Nekateri pomislijo na dobrodušno bitje E.T. in dobronameren stik, drugi na filmske invazije in spopade, tretji na zgodbe o domnevnih ugrabitvah in eksperimentih. 

Prav zato je pomembno razumeti, kako se je ta kolektivna podoba oblikovala in kdo je najverjetneje nanjo vplival. Ni nastala naenkrat in ni bila od začetka enaka. Razvoj te podobe je v knjigi Before Disclosure (Pred razkritjem) iz leta 2017 podrobno opisal Gerard Aartsen 1.

Pozitivna sporočila v petdesetih letih dvajsetega stoletja

Če si ogledamo začetek sodobnega poročanja o Nezemljanih, predvsem petdeseta leta dvajsetega stoletja, lahko vidimo nekaj zelo jasnega: prvi znani kontaktiranci – torej Zemljani, s katerimi so Nezemljani vzpostavili stik, jim predali določena sporočila in jih tudi povabili na svoja plovila – niso prinašali sporočil groze, temveč pozitivna sporočila spodbude in širše odgovornosti.

George Adamski, Daniel Fry, Howard Menger, Buck Nelson in drugi kontaktiranci so poročali, da so prejemali sporočila Nezemljanov. Večina sporočil je ozaveščala potrebo, da človeštvo spremeni svoja ravnanja. Po prejemu so ta sporočila, in nekateri tudi dodatno dokumentacijo (npr. fotografije), posredovali javnosti. Zaradi napačnih ravnanj človeštva nastajajo vojne, pri tem so opozorili pred nevarnostjo zlasti jedrske vojne. Sporočila so govorila o potrebi po sodelovanju med narodi, o nujni socialni pravičnosti in o tem, da človeštvo tehnološko napreduje hitreje, kot moralno dozoreva. To je značilnost zgodnjega vala poročanj o Nezemljanih: v njih ni bilo omenjanja ugrabitev, temveč poudarki miru, vesoljskega bratstva in kolektivne odgovornosti.

George Adamski je še povedal, da bi obiskovalci z veseljem delili napredno znanje, ki jim omogoča na primer premagovanje gravitacije, toda stališče nezemeljskih obiskovalcev je bilo, da se človek še ni naučil živeti »v miru in bratstvu« za dobrobit vseh. Če bi takšno znanje in posledično moč prejel prezgodaj, bi jo uporabil za oboroževanje in osvajanje drugih svetov. Človeštvo v tej fazi po njihovem ne potrebuje naprednejše tehnologije, ampak več etične zrelosti. 2

George Adamski in njegova druga knjiga, Inside the Spaceships, vir: Amazon

V tem duhu je bilo Adamskemu predano tudi, da mora človek razumeti, da je »eno z vsem stvarstvom« in da »ni nobene ločenosti, razen tistih, ki jih ustvarja sam«. 3 Daniel Fry je podobno zapisal na podlagi pogovorov z Nezemljani – da so potrebe, upanja in strahovi vseh ljudi v temelju isti ter da bo šele uvid vseh v to skupno človeškost omogočil enoten svet. 4

Začetek širjenja dezinformacij v času hladne vojne

Ta zgodnja sporočila so bila dovolj magnetična, da so dosegla širše občinstvo. Hkrati pa so bila za politične sile, ki so oblikovale takratno dobo hladne vojne, tudi nezaželena. Če nekdo govori, da je prihodnost človeštva odvisna od sodelovanja, delitve, miru in konca oboroževanja, to ni zaželeno sporočilo za tiste sile, ki v istem času skušajo mobilizirati javnost za ideološki in vojaški spopad. 

Zato so te politične sile v istem obdobju začele širiti tudi dezinformacije in predstavljati Nezemljane kot grožnjo. Eden za drugim so prihajali na platna filmi Invaders from Mars (Vsiljivci z Marsa, 1953), Earth vs. the Flying Saucers (Zemlja proti letečim krožnikom, 1956) in Invasion of the Saucer Men (Invazija ljudi iz krožnikov, 1957), ki so močno prispevali k invazijskemu imaginariju. Leta 1959 je uredništvo revije Flying Saucer Review zato protestiralo proti trendu, da se svetovno javnost s filmi in drugimi mediji usmerja v strah pred vesoljskimi ladjami ter Nezemljani. 5

Plakat za oglaševanje filma. Zemlja proti letečim krožnikom (Earth vs. the Flying Saucers), vir: IMDB

Primer Betty in Barney Hill iz leta 1961 se danes splošno navaja kot prvi široko publicirani primer domnevne ugrabitve in je odločilno oblikoval poznejši žanr ugrabitev (ang. »abduction«). Pripoved o Nezemljanih kot ugrabiteljih torej nastopi po obdobju, ko so bile v javnost več let lansirane podobe zunanjih groženj. 6

To ne pomeni, da so vse priče lagale glede opisovanja svojih doživljanj. Njihove izkušnje je treba razumeti v širšem psihološkem in kulturnem okvirju. Znanstvena literatura opozarja, da lahko spalna paraliza, hipnopompične halucinacije, sugestije, hipnoza in učinki določenih drog ustvarijo izkušnje, ki so za človeka subjektivno resnične, a niso povezane z zunanjim dogodkom. V primeru Betty Hill je psihiater Benjamin Simon izrazil svoje mnenje, da po njegovem zakonca nista lagala, da sta iskrena; zdi pa se mu verjetno, da je Betty ugrabitev sanjala, ker je po dogodku zapisala sanje s podobnimi podrobnostmi, mož Barney pa je njeno zgodbo prevzel kot resnično. 6 Tudi Enciklopedija Britannica opozarja, da lahko hipnoza in vodena imaginacija okrepita oziroma ustvarita psevdospomine. To lahko pojasni, zakaj se je po utrditvi scenarija o ugrabitvah začelo pojavljati več tovrstnih poročil. 7

Tudi novejše uradne in novinarske preiskave v ZDA potrjujejo, da je država sama desetletja zamegljevala tematiko NLP-jev. Pentagonov urad AARO je v svojem zgodovinskem pregledu leta 2024 sicer zavrnil trditve o prikrivanju nezemeljske tehnologije, a hkrati so preiskave in kasnejša poročanja pokazali, da so vojaške strukture v različnih obdobjih širile ali dopuščale zavajajoče zgodbe, da bi zaščitile tajne programe in preusmerile pozornost. 8

Logični argumenti za visoko etiko Nezemljanov

Najmočnejši argument proti označevanju Nezemljanov kot nasilnih ugrabiteljev je logične narave. Če neka civilizacija zmore prepotovati medplanetarne ali celo medzvezdne razdalje, spreminjati vidnost plovil in izvajati naši civilizaciji nedojemljive manevre, potem je znanstveno in tehnološko daleč pred nami. Astronavt Edgar Mitchell je komentiral, da če bi bila ta civilizacija sovražna, »bi nas že zdavnaj ne bilo več, saj ne bi imeli nobene obrambe proti njej«. 9 Robert Salas, kapitan ameriških letalskih sil, je glede NLP-jev nad jedrskimi bazami izrazil enako logiko: »… če bi hoteli uničevati, bi to zlahka storili«. 1 Na kongresnem zaslišanju je tudi poudaril, da so to miroljubna bitja in da so v ameriški zračni vojaški bazi v Montani nevtralizirala 10 jedrskih konic. 10

Adamski je opozarjal, da moč teh bitij daleč presega naše orožje in da bi, če bi bila sovražna, to že zdavnaj postalo očitno. Tudi Desmond Leslie, soavtor Adamskega pri knjigi Leteči krožniki so pristali, je leta 1955 zapisal, da če bi neko sovražno središče imelo takšno tehnologijo že desetletja, bi lahko osvojilo svet praktično čez noč. 11 Nič takega se ni zgodilo. Ta preprosti sklep ima še danes veliko moč: dolgotrajna prisotnost ob očitni tehnološki premoči govori o zadržanosti in pripravljenosti pomagati, ne o agresiji.

V različnih virih se pojavljajo tudi spodbudne izjave javno znanih osebnosti in dostojanstvenikov, ki Nezemljanov niso razumeli skozi logiko strašljive drugačnosti, ampak skozi logiko sorodnosti in človeškosti. Papež Janez XXIII. (1881 – 1963) je svojemu asistentu, ki je prav tako opazil pristati neznano plovilo na vrtu bivališča Castelgandolfo in potem opazoval, kako je papež govoril 20 minut z bitjem iz plovila, dejal: »Božji otroci so povsod. Včasih težko prepoznamo naše lastne brate.« 12

Janez XXIII, papež, ki je leta 1961 govoril z Nezemljanom in ga opisal kot Božjega otroka, našega brata.
Vir: Diario Popular

Tudi Kirsan Iljumžinov (ruski politik, dolgoletni predsednik FIDE ter nekdanji predsednik Kalmikije), Alberto Perego (italijanski diplomat in konzul), Bruno Ghibaudi (italijanski novinar, publicist in sodelavec medijske hiše Rai) ter nekatere druge znane osebe so govorili o sorodnosti ljudi z Nezemljani, ki so jih opisovali kot bitja, zelo podobna nam (razlike so kvečjemu v višini, barvi kože, oči), le z višjo stopnjo modrosti.

Še en pomemben vidik, ki pritrjuje pozitivni podobi Nezemljanov in njihovi visoki etiki je, da ne vsiljujejo svojega obstoja in prisotnosti. Kontaktiranec iz Čila Enrique Barrios je prejel informacijo, da odprt množični stik ne bi bil human, ker bi povzročil kolektivni šok in nekateri bi od šoka – zaradi predstav, ki so si jih ustvarili skozi strašljive filme ali zgodbe – lahko celo umrli. 13

Wilbert Smith, kanadski inženir in kontaktiranec, je podobno podelil, da se bo takšno širše srečanje zgodilo svobodno in odprto šele, ko bo človeštvo dovolj pripravljeno, da ga sprejme »na skupnem temelju medsebojnega razumevanja in zaupanja«. To je visoka in hkrati smiselna etika stika: naprednejša civilizacija ne želi motiti evolucije človeštva, temveč spoštuje njegovo svobodno voljo in njegov tempo dozorevanja. 14

Vizija za človeško civilizacijo

Katero podobo Nezemljanov naj torej sodobna civilizacija sprejme? Podobo agresorja, ki odraža naše lastne konflikte, laboratorije s poskusi na živalih in logiko nadzora? Ali pa podobo naprednejše civilizacije, ki razume potrebo po uglašenem celovitem razvoju – etičnem in tehnološkem? In ki nam želi v sedanjem kritičnem času pomagati, ko človeštvo stoji na razpotju. Na tem razpotju ena pot vodi v nadaljnje konflikte, tekmovanje, ločevanje, oboroževanje, socialni razkol in samouničenje. Druga pot pa vodi v sodelovanje, delitev, pravičnejši svet in skupni razvoj.

Vse predstavljeno nam da misliti, da za pravo pripravo naše civilizacije na stik z Nezemljani nemara ne bo dovolj zgolj snemanje NLP-jev, izziv je večji – ali bomo kot človeštvo pripravljeni in sposobni zaživeti složno, brez jedrskega samoogrožanja in brez potrebe, da v vsem, kar je neznano, vidimo sovražnika. Vprašanje o Nezemljanih je tudi vprašanje o nas samih.

Več o argumentih za obstoj Nezemljanov ter o zgodovini stikov z njimi v različnih oblikah preberite v osrednjem članku: Je možno, da želijo bitja z drugih planetov z nami vzpostaviti stik? Dokazi temu pritrjujejo.

---

Viri:

1. Gerard Aartsen, Before Disclosure: Dispelling the Fog of Speculation, revidirana izdaja (2017).
2. George Adamski, Inside the Space Ships (1955).
3. George Adamski, Telepathy: The Cosmic or Universal Language, Part II (1958).
4. Daniel Fry, The White Sands Incident (1966).
5. Special Editorial, ‘Why This Horror From Space Trend?’, Flying Saucer Review, Vol. 5, No. 2 (marec-april 1959).
6. HISTORY, ‘How Betty and Barney Hill’s Alien Abduction Story Defined the Genre’, Web Archive (2020): https://web.archive.org/web/20230708012841/https://www.history.com/news/first-alien-abduction-account-barney-betty-hill
7. Britannica Editors, False Memory Syndrome, Encyclopedia Britannica (april 2024): https://www.britannica.com/science/false-memory-syndrome
8. AARO, Report on the Historical Record of U.S. Government Involvement with UAP, Vol. I (februar 2024): https://media.defense.gov/2024/Mar/08/2003409233/-1/-1/0/DOPSR-2024-0263-AARO-HISTORICAL-RECORD-REPORT-VOLUME-1-2024.PDF
9. Intervju z dr. Edgarjem Mitchellom v Nick Margerrison, The Night Before, Kerrang! Radio, VB (julij 2008).
10. Yahoo News, ‘WTF’: Retired USAF captain recalls UFO encounter, says aliens turned off 10 nukes (november 2024): https://www.yahoo.com/news/wtf-retired-usaf-captain-recalls-234440482.html
11. Desmond Leslie, ‘Astronomy and Space-Men’, Flying Saucer Review, Vol. 1, No. 3 (julij-avgust 1955).
12. Janez XXIII, papež, ki je govoril z Nezemljanom (Juan XXIII, el papa que habló con un extraterrestre), Diario Popular, (april 2014): https://www.diariopopular.com.ar/juan-xxiii-el-papa-que-hablo-un-extraterrestre-n190069
13. Enrique Barrios, Ami – Child of the Stars (1989).
14. Wilbert Smith, ‘The Philosophy of the Saucers’, Flying Saucer Review, Vol. 4, No. 3, maj-junij 1958.